Prerez... stop.

Sej že celi dan sedim za racunalnikom... bom pa se malo :) Ocitno je danes dan za tipkanje (v resnici se mi samo smeti ne da odnest :P)

UPDATING... MYSELF & you :)

* Viso so mi potrdili v 6 urah. Odhod... ko dobim poceni let. Any suggestions? Land down under...

* Moj ljubcek je se vedno moj krasni ljubi. Dobila sem prvo rozico... in ja, koncno me je lahko presenetil z njo, ker je res nisem pricakovala, sem je bila pa se toliko bolj vesela :). Dozivela sem tudi prvi izlet v neznano... noben od naju ni vedel, da bo ratalo tako spontano in tako super. Miramar, malo naprej od Trsta... botanicni park in dvorec... Beautiful, sunny, by the seaside, v dvoje, fotografiranje... Sproscen dan, brez ure. With him is everything magic!

* Za delo v septembru, ko sem racunala na 200-250 eur so mi nakazali 316 eur!!! Nice! :D:D From zero, to hero ;)

* Delam, delam in delam. Vmes malo na fax skocim za en dan, pa mogoce k dragemu, da se mi glava spuca od familije... pa spet obrnem teden okoli. V torek (21.10.) imam pa en seminar za predstavit... verjetno edino kar bom opravila za fax v tem semestru. Sem ugotovila, da si bom od zdej naprej vedno postavila rok za oddaje 2 dneva prej. K je res dober feeling 'samo se malo ponovim pa bo' namesto obicajnega 'kaj sem se pozabila, a je dovolj, kaj manjka...'

* Odpravljam se v stajersko prestolnico malo obiskat moje otroke in moje prijatelje... samo datuma ne morem izbrati. Prevec dobrih moznosti :)

* Smešno, kako domaci vedno iste stvari izpostavljajo in mecejo naprej. Ne vem, do zdej bi se pa res ze lahko navadli... al si s tem vzpodbujajo lastne obcutke superiornosti? Zal, pri tem ne bom sodelovala. Pa sej zdej sem ze kar odporna :)

* Vcasih pride tudi t.i. "dan slabih odlocitev". Se vam je to ze kdaj zgodilo? Ko vsaka odlocitev, ki jo naredis izpade napacna! Pa ceprav se odlocis samo priti prej. Ne, tudi to je napaka, ker bi bilo slucajno zazeljeno priti kasneje. Ampak prejsnja odlocitev je ze vplivala na kasnejse dogodke. Na koncu se napacno vrecko drzis v roki in njenega lasnika prepricujes, da je vse urejeno in v redu. Geeee... I blamed it on the rain. Orejeno.

* Jesen je lepa!!! Vsec mi je to obdobje (ki ga nasa cesnja zacne ze avgusta!), ko drevesa pocasi spreminjajo barve in odmetavajo svoje listje kot da prav uzivajo v zimskem mrazu vsa gola. Vsaj enkrat golota ni kritizirana kot nekaj slabega. Bolj je kriza ce te tasca vidi v Evinem kostimu... ampak kaj nej nardim, ce pa vtika nos v slike, ki nikakor niso za njene oci. Mogoce bo pa enkrat dojela, da je njen sincek odrasel moski in, da naj se ze enkrat nehajo vtikati v njegovo zivljenje vec kot bi bilo zdravo in razumno! Pa dobro... na sreco nisem drama queen (za stvari, ki mi niso prevec pomembne :)

* Mislim, da bom v kratkem zbolela. Ker al to al se morm pa na hitr pozdravit teh mini bolecin v misicah, pa malo smrkava, pa suho, obcasno bolecega grla sem ze sita. Mogoce bi si pa morala savno privoscit??? Okej, si jo pa bom ;)

* Pospravla sem si mizo! Ja res! But... itak, da but, kaj pa druzga! Se je s5 zacela sola... in je vse spet lepo v starem (ne)redu :) Samo mojega dragega mi je zal, ker se mi zdi mu gre to rahlo do pretezno na zivce (no, itak mu gre moja klavstrofobicna soba na zivce... ker se pocuti kot v kletki)... to je vse moja interpretacija, ampak... zdej ko se pocutim doma v njegovi sobi, lahko razumem take obcutke :)

* Toliko casa sem si kupovala notesnik, ki drzi moje zivljenje v nekem vsaj priblizno normalnem redu, da sem vceraj popenla, si kupila navaden zvezek in si ga sama naredila. Barven je... mavricen :) Ma pa vsaj velik placa, ce ze lep ni :) Upam, da si zdej ne bom vec 2x za-book-erala isti dan!

* Pogresam moje prijatelje. Vsak drvi v svojem ritmu skozi vsakdan, ga usklajuje samo s tistim, ki je prvi najpomembnejsi na listi (partner, otrok) in za ostale... zmanjka... casa? energije? zelje? potrebe? Ne vem. Je pa res, da meni najbolj pobere vse prej nasteto obcutek nezazeljenosti, odvecnosti, kot da se vtikam v nekaj tujega. In ne, tega res nocem, sploh pa ne tistim, ki jih imam najraje. Se bolj bedno od tega je pa, ce se nimas kej pogovarjat. Vsak govoi o svojem svetu in tudi ko sta dva skupaj... sta se vedno vsak v svojem svetu. Brez empatije, brez custvene blizine... "Tako je zivljenje", mi je zadnjic napisala ena prfoksa. In se prav ima :(

* Je pa zivljenje veliko lepse in preprostejse, ce si mislis, da se vse zgodi z razlogom in ima pomembno tocko v tvojem zivljenju. Momentalno ali pa daljse trajajoce. Sicer mi je vcasih tezko najti smisel v tem kar se dogaja in kdaj se dogaja, ampak verjetno bom kasneje, ko se bom obracala cez ramo nazaj ze videla pomemben vzorec. 

* Sicer pa se pri vsem kar pocnem drzim gesla: "I'll do my best, You can do the rest." In to je bistveno... za znas spustiti iz rok, ko ne mores vec drzati, ko nima vec smisla drzati, ko ne ves vec kako bi preprijel, da ne bi vec mucilo roke, srca, glave... I'm trying... and falling... and rasing up again... and keep on moving.