Moj glasbeni idol: Celine Dion

Ne samo idol, inspiracija, motivator, navdih, povod, vzrok... Ko jo poslušam, ko jo gledam... jo obožujem. Okej, pretiravam, ampak resnično jo občudujem in spoštujem. Toliko, res, toliko božanskih komadov. Včasih sem mislila, da pevec ne poje iz srca, če ne poje svojih pesmi, ampak jih je nekdo kar tako, 'mimogrede' napisal zanje. Sčasoma sem dojela, da lahko poješ iz srca, če čutiš besedilo, melodijo, podtone in daš svojo bit v pesem. Celine Dion je ena najboljših (ever) na svetu. Ensotavno združuje vse kar mora po mojem mnenju imeti pevec: strast do petja, spoštovanje glasbe, spoštovanje in odnos do poslušalcev/publike/fenov, dober glas, ki ji je bil položen že v zibelko, dobro ekipo, zdravo pamet, veselje do življenja in veliko smeha, urejene družinske razmere in odnose, stalno podporo od partnerja... In tudi lepa se mi zdi. Vem, lepoto se da lepo popraviti s pravim out-fitom, ampak njena notranja lepota lepša zunanjost. Ko jo gledam ko poje... kot, da bi pela direktno samo meni.
Mogoče se kdaj zdi, da se malo preveč dere... ampak... jaz sem zelo vizualni tip in pač si vedno moram vse v sliki predstavljati (zato abstrakcija pri meni odpade ;) in vedno jo v mislih vidim kako s celim telesom (še posebaj pa obrazna mimika) poje in uživa, ker to počne. Tako se mi dretje ne zdi več dretje, ampak strast, čustva, moč, želja, spomini... Res bi mogoče lahko malo bolj odprla mehko nebo, da ne bi nižala, ko poje v živo... ampak to ji oprostimo, ne? ;) Ona resnično ljubi svoje delo. In se vedno zaveda, da je samo zaradi fenov lahko uspešna. In to ceni. Verjetno je to logično-posledični začarani krog: ona dobro poje, ljudje jo poslušajo. Ker jo ljudje poslušajo, ona poje še naprej.

Nekaj mojih najljubših...
* I'm alive
* The Prayer (with Josh Groban)
* A new day has come
* Think twice (ex boyfriend... :)
* Beauty and the Beast
* When I fall in love (pravljica?... it was good while it leasted)
* The Power of Love (ja, vem, fake, ampak njena izvedba ima moč!)
* It's all coming back to me now (uvod: violine, klavir... njen šepet...)
* Then you look at me
* Immortality (... oh my younger young years :)
* Oh Holy night
* One heart
* I drove all night (ko sem poslušala Roya Orbisona sem razmišljala, da bi to morala peti tudi ženska. And She's the Woman :)
* Tell him
Kar se mene tiče je ona kot vino: starejša je, boljša je! In moja velika srčna želja je, da bi šla enkrat na njen koncert. Ona je verjetno edina slavna oseba, katero bi res rada videla v živo (okej, razen Anne Netrebko). Ampak bolj slabo kaže na uresničitev... well, you never know.

In še pesem ALONE. Ki je pravzaprav povod za ta post :)

Prvič sva se videla v živo, sprehod po parku, želja po dotiku, ki ga ni bilo... sprehod po temi... napetost je naraščala in v tistem trenutku se je od nekje zaslišal ta komad. Vedela sem, da poje Celine Dion, vendar sem v njeni izvedbi to pesem slišala prvič. Zgrabila sem te za roko in te prosila, da poslušaš. Zaprla sem oči in moj duh je lebdel nekje v sreči: nora pesem, nor večer, ti tako blizu, pa vendar daleč, negotovost, želje, občutki... metuljčki v trebuhu. To je najina prva pesem. Simbol najinega začetka morda?
"Till now I always got by on my own I never really cared until I met you"

V šopek 'najinih' pesmi so se prislinile tudi "Don't know much - Linda Ronstadt & Aaron Neville", "Poletna noč - Majda Sepe", "Pridi dala ti bom cvet - Eva Sršen"...

Ampak to je že druga zgodba ;)