Preprosto privlačna

V bistvu sem ful huda bejba. Izžarevam tisto nekaj, tisto kar ljudi pritegne. Pritegne odrasle, mlajše, moške in ženske. Eni se me ustrašijo. Drugi občudujejo mojo neznansko samozavest. Nekaterim je to čudno ter zlagano in mislijo, da morajo to veselje čimbolj prikriti in zatreti. Tretji se ne morejo načuditi žaru, ki prihaja iz mene. In najdejo se celo taki, ki jih v trenutku začaram, da sem jim všeč. Morda celo zelo všeč.
Uživam v tej igri. V igri nasmehov, pogledov, spontanih izbruhov prešernega smeha, ki odskakljajo po prostoru. Ko gibi govorijo svojo zgodbo, ki se tolmači v vsakih očeh drugače. Zapeljivo spogledovanje ali pa ne, je vseeno, saj se vse dogaja nekje globoko (ali pa daleč stran, kot si kdo razlaga) izven meja nadzora. Ko so besede le povod za kultivirano obliko celotnega dogajanja. Hormoni delajo po svoje, si privoščijo svojo prav posebno obliko zabave.
Moja odprtost za pogovor, odkrito in pristno zanimanje za sočloveka, veselje do početja zabavnih stvari (igre, ples, ustvarjanje), čutenje glasbe v ozadju, opazovanje ljudi okoli sebe… Vse to me lahko v trenutku ponese v višave, kjer lebdim in uživam. Preprosto se kopam v lastnem zadovoljstvu. Če se ob tem počutim še lepo, urejeno, sexy, da izgledam lepo z vsemi detajli, ki jih v bistvu razumejo le ženske, je moja avra zagotovo najlepših barv.
In koga to ne bi pritegnilo? Zavedam se nevarnosti dejstva, da ljubim življenje na tak način, da se ljubim z vsakim trenutkom dneva, ki v meni zbudi dobro psiho-fizično počutje. Ampak zakaj pa ne? Dobro vem kaj imam in kako lahko s tem razpolagam. Moje srce je oddano Njemu in g. Njemu. Vse ostalo je le igra. Potrjevanje, da je plen vreden biti plen lovcu.
Zanima pa me nekaj: se ti zavedaš, da sem posebna? Da sem všečna in ljudi preprosto pritegnem? Te to ogroža ali dela ponosnega? Ali ti sploh opaziš to mojo energijo? Si pomislil, da bi se morda boril za mene, me pridobil zase, pokazal drugim kam spadam in kdo ima ekskluzivno pravico do vsega kar je na meni? Se ti ne zdi, da bi občutek, da sem lova vreden plen, lahko dobila od tebe? Ampak če so stvari prepuščene same sebi, neki lažnivi »svobodni izbiri«, gredo seveda lahko svojo pot.
Vesela sem, da sem taka kot sem, ker sem taka najboljša. Predvsem pa: taka pač sem. Si se kdaj v sebi resno vprašal: kako bom s to žensko živel do konca življenja? Dokler naju ne loči smrt. Sem res odločen, da je to to? Da želim tudi drugim povedati, da je tale moja in naj drugi držijo svoje grabežljive roke, željne dobre robe kar k sebi. Res si želim, da bi bila nekega dne z naprstnim simbolom označena, markirana in z vsem srcem predana, potrjena z Vrha.
Huda bejba sem. In čisto, čisto tvoj Srček. :*