Happy days

Konec dober, vse... Ne. Konec začetka je dober. Njegovo visočanstvo je privolilo, da nama, da možnost.
Sej niti ne vem zakaj sem si tako zelo želela, da bi nama dal možnost. Po moje zato, ker imam dober občutek o tej zadevi. Ker vem, da se da vedno narediti veliko in je vredno poskusiti preden si priznaš poraz. Ali obup. In on se je odločila, da bi poskusila. Dobro. Sprejmem.

Pot se pri prvem zavoju šele začne. Vem. Ampak po nekaj srečanjih, predvsem pa enem dooolgem večeru (ki se je počasi prevesilo v lepo sončno jutro) lahko rečem, da sva se pravilno odločila. Vredno je poskusiti, vredno je bilo čakati in jokati, prositi in se odločati. Samo nekaj utrinkov magičnega večera, ki ga bom verjetno imenovala 'Reborn happy days':
* Glasbeni užitek: preletavanje harmonije, iz mavrice v nevihto in nazaj na travnik poln rož. Nadaljevanje z vedno prijetnim Mozartom in konec z Offenbachovo slavno lutko na ročno navijanje. Nekatere pevke so pač vsestranske in jim koketiranje z dirigentom in publiko ne povzroča težav:) Ja, to je moja strast. In res je, verjetno je ti ne doživljaš tako kot jaz. In zakaj bi me to prizadelo? Moja mentorica me je naučila, da ni potrebno, da se čisto vživimo v občutke drugega (je to sploh kakorkoli mogoče?). Pomembno je, da znamo sprejeti in spoštovati to kar drugi počne. Tvojo podporo si bom vedno želela. Ne bom pa nikakor zahtevala, da imaš isti odnos do tega. Hvala ti, da si šel z menoj, da mi pustiš, da ti pokažem drugačen pogled. Mišek, res si bil krasno čudovit.
* Prvo soočenje: par in par skupaj na pijači. Ja, imam veliko prijateljev oz. znancev. Ampak želim, da tiste najpomembnejše spozna med prvimi. Ne mislim prizanašati. Realnost je taka. In če ti je všeč... Všeč sta mu bila:) Yes! 1:0 :D Ljubček, tak kot si, si mi všeč. Nisem jezna/žalostna/prizadeta, ker pač potrebuješ več časa. Že nekatere moje prijateljice me učijo potrpežljivosti, sploh če potrebujejo več časa, da se odprejo kot jaz (pravzaprav so vse take:). Ne, ljubi, nič nisem pričakovala. Bil si enostavno tak kot si. Lep, miren, nasmejan, poln zaščitniške moči, če bi bilo potrebno. Enostavno Ti. Vsakič bo lažje, za to bom jaz poskrbela;)
* Sprehod po Ljubljani? Vedno znova me presenetiš. Je roža sama padla v vodo ali si ji ti pomagal? Še vedno nisem prepričana. Ampak rezultat je enak: naslednjič me boš presenetil s šopkom rož. O kakšno lepo presenečenje bo to!!! In tega se je celo sam domislil... verjetno. Vseeno mi je, važno, da dobim rože! :P Kaj pomeni da se 'usrdim'? To pomeni, da se delam užaljeno in ti se mi malo pustiš. Kmalu pa mi s svojim smehom, objemom, poljubom in zbadanjem sesuješ oklep. In ti to tako dobro narediš!
* Obožujem tvoj železni objem - eden najlepših občutkov: nisem sama, ti me želiš imeti ob sebi, s pogledom me božaš, z usti mi poveš, da si presrečen, ker sva se našla in ni mi treba reševati sveta. V tistem trenutku sem samo jaz, ki sem tvoja. To je vse.
* "Te moti tišina?" Odkimam. In se utapljam v tvojem toplem pogledu, z vsemi končiči občutim najmanjši premik tvojih prstov. Rahlo se mi vrti, medlim. Moja sreča na obrazu riše zasanjan nasmeh. "Tako lepa si, ko se tako nasmehneš." Preprost stavek. Vendar imam v ozadju še vedno črno piko pri opevanju moje lepote. Kasneje, ko je večer dosegel vrhunec, mi je priznal, da ta črna pika ne obstaja več. Ni mu žal svoje odločitve, ker je to preprosto več, kot si je lahko zamišljal in več kot bi sam pričakoval. Strah pred razočaranjem? Ne, ljubček, vsaka minuta s tabo je čarobna. Vredna vsake prelite solze, bivše ali bodoče.
* Bil je čas, ko sem si mislila, da je avto le hiter/udoben prevoz. Kasneje je postal sredstvo za vsaj začasno doseganje svobode izven doma. Na koncu sem ugotovila, da je avto vsestransko praktična zadeva, kljub zelo drgemu gorivu. Ti narediš vsak prostor tako udoben in prijeten. In avto je najino zatočišče in stičišče - že od prvega trenutka naprej:).
* In prvič izrečene besede na glas, ki so bile v glavi že tolikokrat na robu jezika. Sama sebi se zdim zmagovalka, da sem uspela tako dolgo zdržati. Definicija besed, ki si jih jaz in moji tesni prijatelji izrekamo med seboj. Ta besedna zveza zajema spoštovanje, globoko prijateljstvo, ljubezen in pomoč v kakršnikoli obliki, je izraz posebne naklonjenosti. "Rada te imam." Trenutek tišine. Malo predolge, da bi me že ne začela grabiti panika. Prehitro, preveč naenkrat, zakaj si tok nepotrpežljiva, prov mogla si vse uničit... in v naslednjem trenutku: "Jaz imam rad tebe". Obojestranski še močnejši objem. 'I could died in your arms tonight...'
* V napol nezavesti od utrujenosti počnem razumsko nepojasljive stvari. Multifunction res obvladam. In tebe to veseli. Ne samo to. Všeč ti je, uživaš. Jaz pa ljubim tvojo prilagodljivost in odprtost, da poljubljanje prehaja v tih zaupen pogovor, smeh, dajši govor ali preprosto tišino. In tako v spirali, mešanici vsega tega polniva svoji srci, telesi in duši z energijo, ki je preprosto dar vesolja. Rada ležim v tvojem objemu. Še raje te držim v svojem objemu. Moj, moj, moj. Nepopisljiv občutek. Brezmejna sreča? Preveč omejeno. Neskončna ljubezen? Preozko. Vse kar lahko rečem je hvalnica Njemu, ki vodi mojo pot, mi daje take trenutke, da lahko zdržim tudi težje čase.

Ljubi... hvala ti. Za zaupanje, ljubezen, potrpežljivost.
'We've got tonight... Who needs tomorrow...'
'I'm a survivor...'
'Is this love, that I'm feeling?'
'If tomorrow is judgment day... And I'm standing on the front line... And the Lord'll ask me what I did with my life... I would say... I spent it with you'

FLY ON THE WINGS OF LOVE... FLY BABY, FLY!!!

Peklenski raj

Čudno mešani občutki. V 11 urah, ki sva jih preživela skupaj, se je zgodilo vse: smeh, presenečenje, šok, razočaranje, navezanost, solze, nebesa, izolacija, pekel, hrepenenje, obžalovanje, vroče želje, prijateljski nasvet...
Iz pekla do raja...
To noč je ukradel moje zlomljeno srce...
Nad mestom se dani...
Brez besed...
I hope that I don't fall in love with you...
I'm sorry, I'm not what you are...
Oprosti mi...

Itak sem vedela, da se bo enkrat to zgodilo. Sem že vedela, zakaj sem se že v srednji šoli prisilila, da bi shujšala za fanta. Dejasko je bila to dobra (kratkotrajna though) rešitev. Potem se je počasi stopnjevala druga skrajnost. I love you just the way you are. You are so perfect. In seveda je moja samozavest rasla. In se osamosvojila, si postavila trden prestol. Nekako sem verjela, da kdorkoli me bo imel rad, me bo že sprejel tako kot sem in imel rad tudi moje telo. Seveda, je to res. Or not? Druga stopnja te moje čudne življenjske zgodbe je bila: ti me samo fizično privlačiš. Ne, sicer si razen fizčne privlačnosti nisva znala razložiti zakaj bi se še družila. Dovolj sem samozavedna, da vem, da to ne vodi nikamor, še manj pa v smer, ki bi si jo jaz želela.
In zdaj čisto kontra scena. Točno sem vedela kakšen bo odgovor na vprašanje: kakšna se ti zdim? Odgovor sem že čutila, ampak sem hotela, da pride iz njegovih ust. Privlačiš me na intelektualnem nivoju, ko sva skupaj in ful tudi spolno... but... ta PREKLETI BUT... Na videz pa ne. Halo? Ne razumem... lahko razlago prosim? Tudi spolno, vendar ne, ko me vidiš? Tega si ne znam razložiti. Okej, ne pritegnem tvoje pozornosti. Samo spolno pa ja, pa to ne samo malo ampak zelo močno???
Vprašaj se: zakaj se tako počutiš? Koliko je to pomembno, da si lahko v odnosu z nekom? Si sploh lahko predstavljaš naju skupaj? Partnerstvo je tudi prilagajanje in bolj ali manj spontano spreminjane, žrtvovanje... Sej mogoče bova pa čez čas ugotovila, da si sploh ne bova tok fajn? Da nisva za skupaj? Ampak kako bova vedela, če si ne bova dala možnosti? Da mu olajšam odločitev sem se odločila, da mu povem, da bom vmes izginila iz površja Evrope. To je sprejel dokaj mirno. In ne, ni mu nič olajšalo odločitve.

I love, making love to him. I almost said the forbiden words on loud... Few times actually. No, v mislih sem jih. Ljubim to kar počneš z mano, kako to počneš... Ti si ena najlepših stvari, ki so se mi zgodile v življenju. Pa čeprav je to edino kar sva imela. Fizično se počutim super ob njem, varno, ko me objame, skoraj ljubljeno, čeprav ljubezen nima nič s tem, čudovito se je poljubljati, vsako točko telesa - katerokoli! - spremeni v erogeno cono, spoštuje moje želje, daje mi občutek topline... In ves čas sem razmišljala kako lahko nekoga hkrati privlačiš in odbijaš? Kako??? In beden občutek je to. Nikoli nisi čisto pri stvari. Kaplje trde in težke, ne morejo izprati bolečin...

Oprosti miško, te odločitve ne morem narediti namesto tebe. Sam moraš preceniti. Ne morem biti z nekom samo napol. Been there, done that. Not planning doing it again. Ampak hkrati že vem kakšen bo končni rezultat, preveč poznam moško logiko. Hudo mi je. Zakaj? Sej sploh ne poznaš tega človeka? Ja no... malo pa že. Zakaj mislim, da je moje poslanstvo, da rešujem ljudi??? Ne ni, ti tega treba in v resnici si tega ne želiš. Res? Dej, make up your fu..... mind!
Ne resno, ful mi je lepo z njim. Nekaj posebnega je. Ves čas me boža! Hudo mu je, če je meni hudo. Rad ima ljudi in otroke.
Okej, slabe stvari: ni samoaktiviran. Pa še nekaj jih je. Ampak, sej itak vem, da bi mi šel nekdo, ki bi bil tok v pogonu kot jaz na živce! A če nimaš nobene skupne stvari, razen making prefect love, je to kul? Kako naj vem?

Lost... waiting... wishing... In God I trust... But still sad:(

Cel večer pijana, brez kapljice alkohola

Samo to sem si želela, da bi bila med nama tudi fizična privlačnost (kot mi je priznal, je bila psihična privlačnost prisotna obojestransko že skozi pisano besedo). Da se ne bi odbijala. Da bi si bila mogoče celo zelo všeč. On meni, z vsemi pogojniki, ki jih zahtva moje telo in moji možgani, da mi je nekdo všeč. In jaz njemu, taka kot sem s plusi in minusi mojega telesa. Priznam, poskušala, sem na lep in eleganten način vzpodbuditi in poudariti prednosti. Po 1-urnem izbiranju obleke sem si tudi umila glavo in imela prekrasno frizuro. Lepo, rahlo valovite, z urejenim volumnom. Še malo dekorativnega make-upa, ki mi polepša oči, doda detajl obrazu in meni zviša samozavest. "Ne pričakuj preveč, pusti mu, da ti pokaže svojo stran. Prepusti se, bo že prav tako kot mora biti. Kar ti je namenjeno se bo zgodilo." Verjetno sem bila tako sproščna tudi zaradi tega, ker ... zdaj me je v resnici tega malo strah... ker me od oktobra naprej nekaj časa ne bo tu.

Takoj mi je bil simpatičen. Z veseljem sem se v trenutku posmehovala lastnim pedsodkom. In ja, začutila sem 'nekaj'. Nič ekstremnega, samo to, da me ne odbija. In, da ima v živo lepši obraz, bolj mlad zgleda kot na sliki. Všeč so mi bili čevlji, ki jih je imel. In majica! Ter preprosto kavbojke.
Pogovor je kar stekel. Klopica. Pogledi, ki si jih ne znava razlagati. Ko sem ga gledala v oči... ne morem verjeti, da se lahko to zgodi, tak pretok energije. Ves čas sem si želela, da bi me poljubil, da bi jaz njega, da bi se dotaknil moje roke, da bi me objel... karkoli, da bi se mi približal. Vedela sem, da ne smem nič narediti, samo sebe krotiti. On je bolj zadržan in potrebuje več časa. Naj on odloči, ko bo pripravljen. Pogovor je bil zelo odkrit, prvooseben. Ironični heci so bili vir smeha, ker še ne razumeva kdaj se kdo heca in kdaj kdo resno misli. Kar je samo še boljša popestritev.
Ni bil preveč zadržan, pričakovala sem kaj veliko hujšega:) Malo naglasa, vendar ne preveč, dokaj pravilno govori, tako zanimive stavke se spomni in všeč mi je način kako govori.
Točno vem, kdaj si je zaželel, da bi naredil korak naprej. To mi je tudi kasneje potrdil. Ampak ga ni. Hvala za ta dar čutenja ljudi. Hvala, res!

Skoraj dotik z roko med hojo, pogledi, telesna neverbalna komunikacija, smeh, pogovor na inteligentnem nivoju. Moje telo je že kričalo 'všeč si miii', pošiljalo vibracije po celem telesu... pravzaprav sem cel večer preživela napol v omedlevici. In če drugega ne, so najini hormoni uredili stvari po svoje. Ker razum tukaj res ni imel dosti zraven. Razen tega, da sva si bila v mislih že prej zanimiva.
V nekem trenutku sem točno vedela, da bi rad nekaj naredil, da me vprašuje s pogledom, s telesom, z željo. Kakšnen buren odziv mojega telesa! Ampak vseeno je ostalo pri nasmehu. Preveč luči je bilo okoli. In nisem točno vedela, ali si jaz to samo zamišljam, ker si to želim, ali je to res odziv nanj. Vse je bilo tako nevsiljivo nežno. Pa sva se samo sprehajala! Seveda ti v takem stanju razum odpove, zato je bil pogovor na zelo enostavni ravni, če je sploh bil.
"Listen to your heart" v novi priredbi by Celine Dion. Všeč mi je! Tako je strastna, mogoče malo preveč divja naproti originalu ampak čisto primerna vsebini. Stala sva tam in poslušala. Potem pa vstopila in si privoščila oddih na toplem skupaj s sladoledom. Privoščila sem si potisniti vznemirjenje na še višjo raven in to navidez čisto nevede. Vem, mala manipulatorka in pokvarjenka, kot mi je kasneje tudi sam povedal ;) :P Pa kaj, pomagaj si sam in... vse se bo z večjo verjetnostjo zgodilo tako kot si želiš. Študiranje moške psihologije v zadnjem času, mi zelo koristi! :D

Teme me je včasih strah, sploh če sem v naravi in sama. Če sem v temi v dvoje, se temu strahu pridruži še vznemirjenje. Ne moreva več govoriti, vse geste so dvoumne, stalno se pojavljajo priložnosti za nekaj, vendar se nič ne zgodi. Hodiva proti slikam, ampak podzavestno vem, da jih ne bova videla. Spontano in družno zavijeva proti klopicam.

Nežnost. Nežnost. Nežnost. Vse je tako lepo. Dotik je zadržano močan, prijazen in nežen. Vse spontane reakcije so pravilne. Diši mi! Oh ja, diši. Tako lepo diši, pa sploh nič posebnega. Tako lepe roke ima. Nikoli ne gre čez mejo. Vendar pa napreduje korak za korakom, v obsegu, ki mu je dovoljen. Vse gre v tempu, ki je zelo spontan, ki nama je obema skupen in ljub. Omotičnost se povečuje, pa se samo poljubljava! Strast narašča z vsakim izdihom, pa vendar je objem vsakič globok, poln predaje in zadovoljstva, da sva skupaj. Pogled, poljubi, beseda, nasmeh, objem, vprašanje, poljubi... vse to v najrazličnejših kombinacijah. "Všeč mi je kako dišijo tvoji lasje; tako imaš lepe in mehke lase. Tvoje roke so tako lepe; tvoje pa tako male in nežne. Všeč mi je kako me primeš in stisneš v objem; rad imam te tvoje nežnosti. Dobro se poljubljaš; ti tudi, mišek. Tako sem si želela, da bi si bila všeč; jaz tudi, samo sem se bal, da bova imela prevelika pričakovanja drug do drugega in bova razočarana. Všeč mi je, če mi rečeš mala; sj si res mala:)" Bila sem skoraj otroško razigrana in to ga je spravljalo v smh:). Besede ljubimcev, so v takih trenutkih opojnosti lahko samo odkrite. Bila sem otroška in sproščena, moja bit je polnila baterije.

Sej so se mi pojavljala vprašanja, katera si bom verjetno še nekaj časa zastavljala, ampak to bo že čas pokazal. Na kratko bi večer opisala: strastna nežnost.

En pogled...

Ali je za to kriva ovulacija? Ali morda prebujanje sveta na just every possible level? Daydreaming in tudi night dreaming... Fantazije. Pa potem spet zatiranje vseh možnih občutkov, potreb in želja. Sometimes sux being single. Če imaš neke dokaj visoke vrednote kar se tega s kom spiš tiče. Če jih nimaš ni problema. Če jih ne bi imela... better not to continue.

En pogled... Pazi ta nasmeh... Še en pogled... Pazi te oči!!! Postrigel se je... z daljšimi mi je bolj všeč, ampak to telo... erased memories are all comming back at most unappropreate moment! Ahh... kako sem šibka. Celo telo vibrira, ledene prste imam, nemirna sem, da o special predelu, ki dobiva iz možganov preveč estrogenov sploh ne govorim!

Kako preživeti čas ovulacije? Kako nej se na študij skoncentriram?

• Najprej pred dvemi tedni en bivši sošolec (SRŠ). Pure physical attraction. Okey, samo fora, malo sanjarjenja, pol pa moving on.


• Pred še manj dnevi nek drug bivši sošolec (OŠ), nekoč zelo dober prijatelj, špooortnik... zafrkancija, prijateljski objemi, smeh... In potem sredi Bachusa okoli 3h: 'lej, sam neki ti pokažem' ... 'a dej nehi, že zdej me žgečkaš, ne mi tok v ušes govort!?'... 'dej da ti to foro pokažem, verjemi, da ti bo všeč'... in sem že kar podzavestno vrat skupaj tiščala... Ampak potreba po tistih mravljincih je bila prevelika! Tudi Amaretto je bil dober vzpodbujevalnik. On je pa tak tudi brez Heinikenn-ov. V milijoninki sekunde sem pomislila samo še: 'Oh, why fuc... not?' In sem mu pustila, da mi pokaže 'nekaj čisto novega'.... right!:D Spristitev vratu, skoraj sem ga že malo nastavila, on se približa mojemu ušesu. Ne vem kaj je točno naredil: pihnil, stegnil jezik, mislim, da je tudi svoje lepe ustnice uporabil... Kakorkoli, v trnutku si se moji živčni končiči po celem telesu zbudili in bili pripravljeni na... VSE! Bradavičke, omrtvičena leva roka, pred očmi se mi je kar zavrtelo... Razum je prevladal in sem se ga oprijela okoli ram in se odtegnila stran. Če se ne bi prijela bi me na tla zavrtelo. Smeh in 'a ti je bilo všeč, a ne? Sej sem ti rekel, da ti bo!' (Just intermezzo: Scarry truth is I've rarely felt this much sexual need for my ex...) Še bi bila za zafrkancijo, če ne bi bilo toliko poznanih ljudi okoli in če se ne bi spomnila, da s tem zelo poceni prodajam sebe, nekomu, ki mu je to večja rutina kot scat it. Potrebna in poražena (moralna zmaga mi je bila bolj v Pirovo zmago) sem odšla domov... Ampak okej, sem to vzela kot trenutni navdih in se nisem preveč s tem ukvarjala. Šele zdaj, ko sem povezala to stopnjevanje, sem si pustila izraziti vse občutke.


• In danes vrhunec. Totaly unexpected, sploh na takem kraju, kamor on zaide samo po pomoti ali po prisili staršev. Kar naenkrat ga zagledam tam, naslonjenega na steber. Z neko družbo, ki jo jaz prvič vidim tukaj. In una blondinka? Njegova nova? Doesn't matter. Ta majca, ki mu tok paše, tale stil hlač, ki ga naredijo tako mladostniško privlačnega. Mal se je učvrstil, shujšal. Aaaaaaa... Umaknem pogled, delam se, da ga ne vidim. Skrita stojim za nekim folkom med nama. Oba veva kje se nahaja drugi. Želim se mu pokazati, stopiti bolj na stran, pa imam ob roki svojo jetniško žogo/slabo vest/angela varuha? Uglavnem, ne morem se premaknit (če bi bilo po moje bi se). V tistem trenutku me prestreli misel, da itak grozno izgledam, da bi morala hujšat, da nisem nič posebnega oblečena, da je itak že izgubil slo do mojega telesa.

Kero pleh razmišljanje, ampak sej seksualnost pa res ni stvar razuma, ne? Zakaj si se moral danes tam prikazati? Pa tako dobro mi je že šlo. Vsi moji dobri nameni so bili v trenutku daleč v 10. galaksiji stran od naše. Počutim se kot odvisnik, ko mu po zdravljenju najboljši prijatelj pokaže njegovo bivšo najljubšo drogo. You can watch, but you can't touch! Je že prepozno, si jo že želi. - Si ga že želim. Vem, vse vem. Ne mi s teorijo težit. Na skušnjavi se krepimo. Večkrat zmagaš, bolj si trden... al pa zafrustriran?

To poletje bo kruto! Samsko. Osamljeno? Daleč od oči, daleč od morale? Bomo videli v roku malo več pol leta. If I only didn't cross the line with my ex dream prince, pol bi bilo to tok lažje. Pa bi bilo res? Potem bi se skos spraševala kako to je, kakšni občutki so to...
Mogoče pa spoznam nekoga? Za short term? Dobro, starost me niti ne moti, ampak mislim, da že pogoji sami omejujejo tudi starost. Zadnje dneve se večkrat zalotim kako se slinim nad postavnimi mladci, lušnimi dečkoti, ki jih itak taki naporni kalibri kot sem jaz ne zanimajo. In potem se tolažim z duhovno lepoto. Hahaha, sama sebi sem v posmeh.
Ovulacija! Najbolj naporen čas za samsko žensko, ki sicer zelo teži k notranjemu zadovoljstvu. Feeling stupid!