Spoznavanje same sebe...

Čisto na kratko...

Mislim, da počasi spoznavam sama sebe v tisti meri, ki si jo želim že več kot leto. Hrepenim po tem, da bi se bolj zavedala sama sebe, kdo sem, kaj počnem, kaj je del mene, kako delujem... Na praksi sem se letos naučila, da je najbolj pomemben del vseh vzgojiteljev, pedagoških delavcev in zaposlenih v ostalih humanističnih panogah, kjer je veliko stika z ljudmi, najbolj pomembna osebnost. Ostalega se že naučiš, če pa ti ne veš, da se v resnici dereš na otroka, ko misliš, da ga samo malo karaš... to ni kul.

In danes sem se začela učiti za en izpit, ki ga imam še od lani. In ne morem verjeti kok se mi je hudo učit. No, niti ne tok učit, kot da dejansko razumem in reflektiram vse kar preberem. Itak, da je najtežje to, da taisto poslušam že od 3.letnika na srednji naprej samo v malo drugacni obliki vsakič. Vse si je tok podobno in hkrati tok specifično, da že na koncu več ne veš kaj je impulzivno in refleksivno:) Ampak tokrat sem bila dejansko z mislimi zraven. Dober občutek je, ko se ti končno začnejo rojevati odgovori na velikokrat postavljena vprašanja. Odraščam. V tem trenutku to vidim kot zorenje. Ki mi je trenutno všeč, saj vidim, da se spreminjam in če nimam občutka, da sama sebi sledim na kateri točki razvoja sem... se počutim lost, izgubljeno. (In to brez prevoda;) Kaj bo jutri? God knows. Mogoče se sploh ne zbudim več. Mogoče bom slabe volje zaradi dežja in vseh obveznosti, za katere ne vem kako naj jih spravim skupaj z učenjem. Mogoče pa bom navdušena, da sem spočita in sveža odprla oči v nov dan. Kaj vse me čaka ne vem, ampak prav gotovo bo nekaj zanimivega. Ha, spet moj idealistični način zaznavanja sveta. To sem danes brala... in moram rečt, da se kr strinjam:) Rada sem zaslepljena, potem me samo vsake toliko šokira kruta realnost:

In moja hvalnica za prelepo udobno življenje pride še toliko bolj doživeta iz srca. "Ljubim Gospoda, ker posluša moj glas, mojo prošnjo za milost. Zakaj svoje uho je nagnil k meni, v svojih dneh ga bom klical." (Ps 116: 1-2) Tudi če bom hodila po globeli, ne bom se bala, ker je On z menoj... Hvala za lepo življenje, ker mi ničesar ne manjka, pravzaprav imam skoraj raj an zemlji, kar se udobja tiče. Hvala za to, da lahko opazim take stvari, kot je zgornja slika, hvala Ti, da lahko na to gledam iz distence, ne pa doživljam v prvi osebi. Življenje ni fer. Ampak kompliciramo si ga mi ljudje sami. Bog nima nič s tem.

Lepo nočko vsem