Spet dežuje. In kar je še huje: mraz je!!! Pa sem že mislila, da smo malo rešeni zmrzovanja in ne premikanja rok, da ne pride hladen veter pod pulover! A se ni že kao pomlad začela??? Eh, upam, da bo hitro minilo, ker že vse cveti in čas je, da se otopli!
Neki čudno obdobje me je spet preplavilo. Nekako tako niham kot vreme. Od zadovoljstva, do potrtosti. Manjka mi cartanje in da bi me pač nekdo razvajal, me preprosto objel, mi prinesel čaj, mi kaj prebral... da bi se lahko počutila samo ljubljeno in taken care of. No energy za fax, low energy za vsakdan. Med predavanji me pečejo oči in samo čakam, da mine, že vmes plavam z mislimi... povsod samo h glavnemu topicu ne. Še bloga se mi ne da pisat (in nimam nič pametnega za napisat). To kar pa počnem trenutno... vse, sam da mi ni treba dolgov v obliki seminarskih delat. Ne, sej ne da mi ni treba, ampak še bolj odlašam! Bedna, vem. Čist! Sam kaj nej, če ni nobene vzpodbude ali pa prisile... Samo še sonce in poletje čakam. Če drugega ne, me vsaj ne bo skos zeblo!
Okej, edina dobra novica je to: že 2 tedna me ni želodec niti malo bolel. A to da si 2x na teden skuhaš kosilo (in to celo zelenjavo, v sodelovanju s pravilom: 'glavno, da ločiš največji škrob-krompir, kruh... od največjih beljakovin-meso, ribe') res tako močno vpliva? Očitno ja. Kr ne morem verjeti. Ampak paše, res paše, da lahko jem brez že vnaprejšnjega občutka bolečin. No, tudi to je res, da nisem jedla težkih kombinacij, niti kaj takega, po katerem me ponavadi boli. Redna prehrana... oh ja, sanje! Telovadba oz. fitnes pa itak iluzija. In potem si mislim, da nadomeščam s tem, da se duhovno krepim.
No, zdej smo 2 dneva same sladkiše jedli od enega praznovanja, pa vseeno nimam zabasanega želodca. Mogoče je bilo pa to 1-letno okrevanje po operaciji žolčnih kamnov in bo od zdej naprej vse vredu? Maybe.
Bluzim. Ko tkole berem svoje zapise si mislim: kako nezanimiva oseba. :) Mah, se bom že razcvetela, tudi ta blog je novost trenutno. Ko bom v jeznem stanju kaj napisala... bom še kako zanimiva:) Medtem pa kukam v tuja življenja in se čudim. 'One should wonder, if there is something to wonder.' Bluzim. Grem. Kam? V vesolje! Papa
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar