Vcasih mi pase biti malo doma, v svoji sobici... Pa čeprav celi dan zabijem za bedne šolske stvari. Ampak sem tu, se vržem na mojo veliiiko posteljo, grem po piškot v omaro, si po malem pakiram, ce me slucajno prime, da se skrijem k lubiju (a ves, kao, da bom tam kaj pametnega naredila ;)... In hkrati poslusam novo filmsko glasbo, v katero sem se cisto zaljubila! Razmisljam o tem carobnem svetu, ki se mi rola po glavi... potem ko sem prebrala knjigo se ne morem ustaviti nazaj v realnosti.
In sanjarim... čutim in v mislih ponavljam besede iz knjige... sanjarim in primerjam... In ne morem ugotoviti po čem hrepenim. Kaj si zelim v tem trenutku? Ta trenutek je moje zivljenje prevec popolno. Uzivaj bejbi, sej bodo spet prisli tezki casi, nc bat. Nicesar mi ne manjka, v tem trenutku sem sita in zdrava, toplo mi je, lahko si izbiram kako si bom razporedila cas, kaj bi se rada?? Jaz pa sanjarim... o stvareh, ki si del prestiza, ki so nadstandard, ki jih nikoli ne bom mogla imeti/obleci/jesti/gledati/poljubljati/doziveti/videti... In se zatecem na Youtube. Moj skrivni pristan. In še sto-prvič pritisnem moj ljubljeni napev. In spet sanjarim. 
Sklenem, da je dovolj nesmiselnih misli. Čas je, da moje sanjarjenje dobi eno kulturno obliko... in se predam užitku, ki je med top5 na moji lestvici: postelja :) Tu lahko vsaj z vso pravico sanjam. Pa čeprav govorim, jokam, vzdihujem, se smejem med spanjem. Tam se lahko prepustim sladkemu pričakovanju vampirskega ugriza... ;) "A girl can dream."
Ni komentarjev:
Objavite komentar