Zbudim se od dragem, odprem oci in nasmeh blazenosti mi odpre ustne, ki kar same najdejo njegovo cudovito lice. Poljub in objem. Vem da ju cuti, ceprav se spi.
Stopim na balkon in se s pogledom sprehodim po sosednjih hisah in vrtovih. Cudovito lepo obsijani domovi, modra podlaga neba in cisto jesensko sonce. Veter piha in prinasa v nos vonj po svezi jeseni, konec vrocih zatohlih poletnih dni. Vsaka hisa ima vsaj nekaj roz na balkonih in oknih. Lepo urejen sosedin zelenjavni vrticek. In ocitno obvezna vikend dejavnost moskih: pranje/popravljanje avta. Otroci veselo skacejo okoli avta in jih mimogrede malo skropi voda, kar dela vso stvar se veliko bolj zabavno :) Sosedov edincek pa se na vso moc trudi pomagati ocetu in iz garaze potegne Waap. Ne vem zakaj, ampak oce ga nikoli ne potrdi, da je kaj naredil prav. Obcutek imam kot da sploh ne razume otroske duse. Nestrpno mu rece naj to pospravi in potem kar sam odvlece stvar nazaj notri in zapre garazo. Ocitno se nekam odpravlja in mali ze leze v avto. "Pojdi ven, k mami pojdi."
Mame pa so v tej zgodbi skrite. Dati prati perilo, ga obesiti, kuhati in pripravljati skupno nedeljsko kosilo... Ne uzivajo tega dopoldanskega miru v zraku, pa vseeno se mi zdi, da so srecne. Skrb za svoje drage, jim nuditi uzitke ob dobri hrani in udobnem zivljenju, biti v svojem malem kraljestvu... Popoldne pa bodo sli skupaj na sprehod.
V pizami stojim in veter me ovija s svojohladnostjo ampak telo se strese zaradi toliko custev, ki jih cutim: sreca, hvaleznost, ljubezen, obcutek, da mam vse kar si clovek lahko zazeli. Oci da vidim, nos in jezik za okusanje zraka in vseh oralnih gurmanskih uzitkov, obe usesi, ki zaznavata zvoke narave in ljudi, kozo ki cuti najrahlejsi dotik ustnic ali pa mocni objem rok... Mir v drzavi, moznost izbiranja solanja in dela, interesnih dejavnosti... Dovolj materialnih dobrin, da si lahko privoscim vecdnevni pocitek kjerkoli mi srce pozeli... In nenazadnje moja druzina, njegova druzina, moje ljube dame, sorodniki, prijatelji, znanci, sodelavci... Nisem lacna ali zejna, vodo lahko celo pijem izpod pipe... Srce in razum.
Hvala Bogu, za cudovito zivljenje! We all should say thanks more often...
Ni komentarjev:
Objavite komentar