Moj glasbeni idol: Celine Dion

Ne samo idol, inspiracija, motivator, navdih, povod, vzrok... Ko jo poslušam, ko jo gledam... jo obožujem. Okej, pretiravam, ampak resnično jo občudujem in spoštujem. Toliko, res, toliko božanskih komadov. Včasih sem mislila, da pevec ne poje iz srca, če ne poje svojih pesmi, ampak jih je nekdo kar tako, 'mimogrede' napisal zanje. Sčasoma sem dojela, da lahko poješ iz srca, če čutiš besedilo, melodijo, podtone in daš svojo bit v pesem. Celine Dion je ena najboljših (ever) na svetu. Ensotavno združuje vse kar mora po mojem mnenju imeti pevec: strast do petja, spoštovanje glasbe, spoštovanje in odnos do poslušalcev/publike/fenov, dober glas, ki ji je bil položen že v zibelko, dobro ekipo, zdravo pamet, veselje do življenja in veliko smeha, urejene družinske razmere in odnose, stalno podporo od partnerja... In tudi lepa se mi zdi. Vem, lepoto se da lepo popraviti s pravim out-fitom, ampak njena notranja lepota lepša zunanjost. Ko jo gledam ko poje... kot, da bi pela direktno samo meni.
Mogoče se kdaj zdi, da se malo preveč dere... ampak... jaz sem zelo vizualni tip in pač si vedno moram vse v sliki predstavljati (zato abstrakcija pri meni odpade ;) in vedno jo v mislih vidim kako s celim telesom (še posebaj pa obrazna mimika) poje in uživa, ker to počne. Tako se mi dretje ne zdi več dretje, ampak strast, čustva, moč, želja, spomini... Res bi mogoče lahko malo bolj odprla mehko nebo, da ne bi nižala, ko poje v živo... ampak to ji oprostimo, ne? ;) Ona resnično ljubi svoje delo. In se vedno zaveda, da je samo zaradi fenov lahko uspešna. In to ceni. Verjetno je to logično-posledični začarani krog: ona dobro poje, ljudje jo poslušajo. Ker jo ljudje poslušajo, ona poje še naprej.

Nekaj mojih najljubših...
* I'm alive
* The Prayer (with Josh Groban)
* A new day has come
* Think twice (ex boyfriend... :)
* Beauty and the Beast
* When I fall in love (pravljica?... it was good while it leasted)
* The Power of Love (ja, vem, fake, ampak njena izvedba ima moč!)
* It's all coming back to me now (uvod: violine, klavir... njen šepet...)
* Then you look at me
* Immortality (... oh my younger young years :)
* Oh Holy night
* One heart
* I drove all night (ko sem poslušala Roya Orbisona sem razmišljala, da bi to morala peti tudi ženska. And She's the Woman :)
* Tell him
Kar se mene tiče je ona kot vino: starejša je, boljša je! In moja velika srčna želja je, da bi šla enkrat na njen koncert. Ona je verjetno edina slavna oseba, katero bi res rada videla v živo (okej, razen Anne Netrebko). Ampak bolj slabo kaže na uresničitev... well, you never know.

In še pesem ALONE. Ki je pravzaprav povod za ta post :)

Prvič sva se videla v živo, sprehod po parku, želja po dotiku, ki ga ni bilo... sprehod po temi... napetost je naraščala in v tistem trenutku se je od nekje zaslišal ta komad. Vedela sem, da poje Celine Dion, vendar sem v njeni izvedbi to pesem slišala prvič. Zgrabila sem te za roko in te prosila, da poslušaš. Zaprla sem oči in moj duh je lebdel nekje v sreči: nora pesem, nor večer, ti tako blizu, pa vendar daleč, negotovost, želje, občutki... metuljčki v trebuhu. To je najina prva pesem. Simbol najinega začetka morda?
"Till now I always got by on my own I never really cared until I met you"

V šopek 'najinih' pesmi so se prislinile tudi "Don't know much - Linda Ronstadt & Aaron Neville", "Poletna noč - Majda Sepe", "Pridi dala ti bom cvet - Eva Sršen"...

Ampak to je že druga zgodba ;)

Sanjski fant... posledicno: sanjski dopust

DOPUST JE BIL SANJSKI! Resnično, nekaj najboljšega, najlepšega, najbolj sproščenega kar sem kdaj doživela. Ne samo doživela, v tej ekstazi sem bila več kot dober teden! Kljub začetnim težavam z avtom. Pa tudi to je bilo lepo, fajn. Ne vem, mogoče sem samo tako zelo zaljubljena. Ko me je vprašal če mi je 'bad' (res, ne znam z besedami opisati kaj to pomeni, ampak saj je jasno) ker sva se morala na avtocesti (Hr) ustaviti in nisva vedela ali greva s takim avtom lahko naprej ali ne... sem mu čisto odkrito lahko rekla da ne. Ne. Čisto enostavno. Najprej mi ni verjel, ker bi verjetno malo žensk tako odreagiralo. Ampak... meni se je kar smejalo. Vseeno mi je bilo! :) Bila sem z njim. Šlo je v čas dopusta. Nisva imela kšnega froca za katerega bi bilo treba odgovorno poskrbeti. Nekaj hrane sva imela s sabo (čeprov niti enega pipca, tko da sem pol mogla ene NL fehtat:). Vedela sem, da bo uredil tako da bo kul, ker tak pač je. Enostavno, s tem se nisem dosti ukvarjala. Seveda sva skupaj tehtala možnosti in opcije, finančno stanje... Ampak ne, nisem bila živčna, jezna... v 'bad-u'. Potem ko me je sesul v prah v igri Otthelo (bojda se v medmrežnem jeziku temu reče Reverse) sem šla ven pihat milne mehurčke. :D Ja res, to je tista predzadnja stopnja moje utrujenosti: hiper norčavost :P Mam dokaze! (no, tko enih 20 dokazov, kar ni nehal slikat:) Potem sem nama uredila domek v avtu in si spustila sedež. Spim. In nenadoma se zbudim. Kje sva? Usred ničega. Na levo in desno stran so skozi table: prehod prepovedan! Smrtno nevarno! Minska polja!! Right. Rabiš kaj, ti lahko kako pomagam, kaj pogledam na zemljevid, si žejen/lačen? Nasmeh in pobožanje ob besedah: Ti kr spej, otrok moj. In sem. Naslednjič sem se zbudila ob obali, kjer sva se odločila prespati tistih nekaj ur. Dobr, tole opisujem zelo črno belo, ampak načeloma so si dogodki res tako sledili. In jaz sem se ves čas počutila varno ob njem, ljubljeno, zadovoljno v vsakem primeru. Moj seratonin ima res neverjetno blagodejen vpliv name:D Vem, da je bilo vmes veliko stvari, ki bi me lahko skrbele in bi me verjetno morale. Pa kaj? Naj se sekiram zaradi nečesa kar se sploh še ni zgodilo? Naj naredim najbolj možen črn scenarij? Will it do any good? I don't think so. Končni rezultat je bil: po 24 urah sva bila v 'najini' prikolici.

In vse najbolj mozne nore sanje, ki si jih ze dolgo nisem vec upala sanjati, so se uresnicile. Valovi, borovci, (pre)glasni skrzati, obcutek svobode na kolesu in za spremembo samotni voznji, veter v laseh, neobremenjenost s kopalkami (beri: Evin kostim), veliiiko sladoleda, sestavila sem sestavljanko s 500 puzzli v cca. 10 urah, svobodno ljubljenje kadarkoli, kjerkoli, kakorkoli, mnogo soncnih zahodov najlepsih moznih barv. Otok ljubezni: zvezdni utrinki, razkrivanje skrivnosti drug drugemu, branje in neskoncni pogovori, uresnicevanje skrivnih zelja. Rajski vrt: 'sposojena' plaza in kamin, visoki kaktus, ki je imel skoraj odmrli del lastne rastline pri tleh. Veliko spanja, kuhan obrok 1x na dan, cipi cips + nektarine = super kombinacija :) Popolno dopolnjevanje v pospravljanju, kuhanju, pomivanju, lenobnosti & aktivnosti hkrati, podpori in prakticni pomoci pri upravljanju s colnom... Se ko nama je guma pocila (na kolesu! ;) se je v trenutku vse uredilo tocno tako kot sem 10 sekund pred tem prosila Boga! 

Z njim si upam iti na dopust, ki je daljsi od treh dni. Druzina mi je to priskutila, zdaj pa vidim, da je to sele tisti resnicni oddih. Ko lahko dokoncno odklopis ves ostali realni svet. 

Na trenutke se bojim. Kaj ce se enkrat zboji in ugotovi, da sem too much za njega? Morda bo on prevec za mene? Kaj ce bova v nekem trenutku oba prevec trmasta in se toliko umaknila, da vec ne bova nasla poti drug do drugega? Morda pa ne bova mogla prenesti, da je drugi tak kot je? Da ne bova mogla v polnosti sprejeti, tega kar je tisti drugi? Oba sva bila ranjena in oba sva zgradila visok zid okoli src in pragmaticni razum postavila za strazo: "sej ce pa kej ne bo kul, bom sel/sla pa stran." Ali se hujse, da si kdo od naju domislja, da ve kaj si drugi zeli in potem izjavljava take neumne stavke: "Sej, ce hoces lahko gres od mene, nocem te siliti, da si z mano." Res neumna izjava, kot, da ne vem, da mi ni treba trpeti ob nekom. But, darling, I CHOOSE TO BE WITH YOU. With all my heart. In slava Gospodu, za take lepe blagoslove v mojem majhnem, nepomembnem zivljenju.

Ljubček moj dragi, rada te imam. In še milijonkrat ti bom to povedala, da bos na koncu ze takoj verjel, brez dvoma, da bi pa ravno tebe nekdo mogel imeti rad. 

Z ljubeznijo, tvoja mala*