Nakupovanje iz stola... no, iz kjerkoli:)

Sam tole kar jaz počnem že zadnjih 24 ur (ne neprekinjeno, seveda!) je resnično vredno besed: adijo pamet!!

Gledam kataloge iz Neck... (da ne bo preveč reklame;), ki jih dobimo na dom. Najprej tistega, ki ga imamo že nekaj mesecev doma, pa nisem mela keša in potrebe po shoppingu do zdaj. Potem tistega malo tanjšega. In pred nekaj dnevi smo dobili še enega 'bajsija', sem pregledala še tega. Že kao jesen/zima kolekcija. Uglavnem... včeraj sem iz zabave začela gledati slikce, potem pa si resno rekla, da bi v bistvu nekaj teh stvari res nujno potrebovala (nekaj drugih, pa niti ne tako zelo nujno;). Eno vodi k drugemu. Zavihala sem rokave in nataknila profesionalne rokavice (beri: 'nekajkrat' sem se preoblekla) in pregledala obe omari. Predvsem sem obračunavala z oblekami na obešalnikih. In česar nisem dala nase že najmanj 3 leta (razen iz usmiljenja do dotičnega kosa blaga, ko sem probala, če mogoče res ne bi mogla tega vsaj tokrat obleči) sem enostavno dala stran. Ni problem v tem, da bi mi bilo premajhno. Ampak enostavno... sama sebi se čudim. Zakaj sem se še (že?) pred 5 leti hotela oblačiti kao bolj odraslo in v resnici nase navlekla neke volnene kikle ali oprijete hlače, z visokim pasom, obupne barve? Verjetno zato, ker sem bila ovčka in mi je bila mami nek najvišji simbol dobrega okusa (ki sicer ni napačen, vendar izključno za njen okus, postavo in leta:). Sicer sem vesela, da me je vedno vzpodbujala naj oblečem tisto v čemer se dokaj dobro počutim in se ne pustim manipulirati modnim trendom, ampak takrat očitno še nisem dodobra razumela teh besed, in sem mislila, da mi paše moda 60+ ;););) Kakšno stvar sem vseeno še pustila ('saj mogoče mi pa to še prav pride...'), ampak prov smešno se mi zdi kako v obupu popustim in kupim nekaj za kar že vnaprej vem, da ne bom nosila (na srečo je bilo teh nekaj kiksov malo, verjetno bolj zaradi takratne atmosfere - prodajalka, mami, malo časa...) Ampak zdaj imam malo več reda. Nekatere stvari sem dala še v pranje.

In kaj si bom naročila, da mi pripeljejo na dom? :D
Nabrala sem kar nekaj stvari, vendar bom zdaj res preskrbljena za nekaj časa. Hlače (kratke, dolge), 2 easy puloverja, nekaj majic, ki so bolj športno elegantne, trenirko in celo ene sandale. In na koncu še eno krilo, pa upam, da tudi jaknico za prehodno obdobje, ki jo desperately potrebujem. Tokrat bom prvič poskusila tudi z nekaj modrčki... zdej imam vsaj veselje kupovati lepo spodnje perilo, ko ga imam komu pokazati ;););)
Okej, skupaj bo prišlo tm okoli 200 EUR (plus jakna 50). To se mi zdi ful veliko. Ko pa pomislim, da se bom za dolgo časa generalno oblekla (razen hlače, ki so hud potrošni material) za 60 starih jurčkov... se mi pa ne zdi več veliko. Aja, ne bom kupila nič takega kar sem zdaj ven vrgla, tko da... očitno sem si vsaj malo izoblikovala svoj okus. Zdaj mi manjkajo samo še kakšne nove kopalke (dvoje so odpeketale v smeti letos in to sem storila ravno na morju :).

Ja, s tem sem se ukvarjam od včeraj popoldne. Zdaj bom pregledala še 'čez poteznike' in poskusila ugotoviti kako oddaš stran cunje, ki so toliko preživele s teboj. Vendar pulover po 8 letih res ni več v najboljšem stanju (kljub vsemu vseeno v zelo dobrem, za svoje dolgo življenjsko obdobje:). Sama sebi se smejem, da sem se tok resno spravla na cunje, ampak... SEJ SO POČITNICE! To je moj najljubši rek in izgovor za početje med 'off school' obdobjem :D Pospravljanje sobe mi je pa itak v veselje - in to čist resno mislim!, ker grem čez pretekle dogodke, najdem kaj sem si kdaj zapisala, pogledam kakšno sliko nekoč pomembnega 'njega', se spomnim kakšnih besed kakšnega profesorja, vidim nek predmet in začnem vleči na dan sicer že selekcionirane spomine, pa vseeno... In tudi odvečne krame se znebim. Letos se bom npr. odrekla še nekaterim zadnjim zvezkom iz OŠ, ki sem jih imela v tistem prašnem predalu pod posteljo, ker 'kaj pa če bi jih kdaj rabila'... :D Nabiralka, definitivno! Priznam brez vsake prisile :D
Delno je moja motivacija za pospravljanje moje mini sobice (človek ne more verjeti koliko se da stlačiti stvari na tako malo kvadratnih metrih - boljše rečeno, kvadratnih centimetrih, da bi zgledalo vsaj malo več prostora:) tudi to, da bo v času moje daljše odsotnosti iz Slo. mogoče soba na voljo kateri od sestric ali pa za kakšne goste, potencialno študijska ali računalniška soba. Uglavnem, želim si narediti malo reda!

Da se vrnem nazaj na glavno temo... To, da si iz kataloga izberem artikle in lahko medtem jem, poslušam radio, sedim/ležim/stojim, ko se mi ne da več se enostavno zleknem in zaspim... ja prikladno se mi zdi :D In še en razlog da se poslužujem tega: sovražim shopping. Vzame veliko časa. In najhujše je to, da se malokrat zgodi, da najdem nekaj kar mi: je všeč, mi paše, mi je prav, se barvno ujame z mojo ostalo garderobo, višek čudeža je, če je še cena človeška oz. sprejemljiva za moj budget. Če mam pa še kakšne čevlje (ki so bolj ali manj bolj preprostega in udognega navdiha), ki pašejo zraven... čista zmaga! Ampak, kot sem rekla... to se zgodi premalokrat, da bi mi shopping dajal kakšne posebne užitke.

Grem naprej pospravljati in si vsaj na eni točki urejati svoje življenjsko okolje;)