Budilka je bila v zelo dobri veri naštimana na 7:30... končni rezultat je pa bil, da sem vstala ob 9:10. Ampak sej nisem nič zamudila, pa še frej sem bila. Sem si samo lagala, da bom kej kvalitetno čas porabila, če bom prej vstala. Nov (rabljen) telefon - in ukvarjanje z njim, predvsem by moji dve schwesterin:). Nekaj kvalitetnih minut pogovora s sestro (malo mlajšo od mene, vendar po karakterju zelo različno). Tuš in umita glava - božanski občutek. Celodnevna naravnanost na poskuse dela za fax - ker dela je veliko samo... zakaj se NIKOLI ne spravim delat takrat ko imam čas in sploh vse idealne pogoje??? Kosilo s familijo in neuspešen lov na kšne čevlje, ki so: meni všečni, pašejo na mojo nogo in h oblekam, da bi lahko imela tudi navadne štumfe, ne pa nujno najlonke, da bi bile tudi za v dež and most of all: ki ne bi takoj začele smrdeti. Za prehodni letni čas. Za neko sprejemljivo (mogoče celo nizko?) ceno. Nemogoče, ne? Ja :S sem to tudi jaz ugotovila. :( Končno gledanje posnetka za fax in res sem ga secirala... v secundo:) Dobr, čaka me še poročilo, ampak... bo že. No, pa sem spet tm! Odlašanje, cause there's always tomorrow:S Eni duhovniki so res svetovno dobri, sam kaj ko se stvari, ki jih povejo dotaknejo samo tistih, ki se večino omenjenih stvari že itak zavedajo? In ti birmanci... To je bil tudi moj razlog, da sem nehala biti animatorka: Ne meči svinjam biserov. Ampak z nekaterimi od njih sem se počutila točno tko in to mi je pobiralo veliko energije, da o animatorskih odnosih sploh ne bi. Zato tudi upam, da ne bom nikoli delala z odvisniki od drog... meni je to mlin na veter. Na srečo pa nekaterim ni.
Okej, dan sem prebluzila tudi na netu. You tube, maili, blogi... svašta.
Nekaj je v njenih očeh in ustnicah... kar me že ob nekdaj privlači, da jo pač moram poslušati in gledati. Pa bit v pesmih... Ženska res poje zato, ker rada to počne. Sploh je pa surviverka:) Welcome back!
Ni komentarjev:
Objavite komentar