Kako hitro lahko zaidemo na stran pot. I know I can. And I do. Obcutek oddaljenosti, ko ne ves kako naprej, ko ti najblizji znova in znova zaloputne vrata v nos, kar se cuti kot "noz v srce". Ko najbolj ljubis najbolj odpres srce in zato vsak udarec boli se toliko mocneje in hitreje zadene tocno v sredino. Za to ni potrebno veliko. Dovolj je, da se zapres. Umik povzroca bolecino obema - in zelo verjetno je, da jo bosta oba drzala v sebi se nekaj casa.
Zanimivo, kako sem v zadnjem casu dojela nekatere obupno pogosto uporabljane fraze. Ki pa sem jih preizkusila na lastni kozi.
"Sledi svojemu srcu" - cheesy but so true. Obcutek, ko ves, da je nekaj kar te vlece prav. In druga skrajnost: ko delas nekaj kar ves, da je road to hell, but you just don't (can't) stop. Rusilna moc se poveca za nekaj potenc, ce se vmesa trtja oseba. Najhuje je, da se ta voznja dogaja v hitrosti, ki je nenadzorovana in zavora enostavno ne obstaja. Vsaj ne taka, ki ucinkuje. Dokler te nekdo fizicno ne ustavi.
"Vse bo vredu." Zakaj to govorimo? Nam res daje boljsi obcutek? Verjetno. Pa ceprav to trdimo za nekaj, na kar nimamo vpliva in nimamo pojma kako se bo izslo. Fake it till you make it - to je verjetno prava razlaga te fraze.
Obcutek, ko se ti zdi, da si vlozil vse kar si lahko za neko stvar - and it's not good enough. Ko se ti vse zdi zaman, zastonj, nepomembno, izvedes le se umik. Ko je obcutek izdajstva mocnejsi od ljubezni. Ko bi ti bliznji najbolj morali stati ob strani, pa se ustrasijo in zbezijo. Kitty could do it. Julia couldn't. "Pomladna" je lahko to naredila. "Srednjesolska" pa ne.
Ja, v krizah se pokaze kdo ti lahko stoji ob strani, ti oprosti, te ljubi bolj kot sebe in je pripravljen iti cez trupla zate. Vsi delamo napake. Nekatere so vecje, druge manjse. Tudi pri resitvah - nikoli ne morejo biti samo crne ali samo bele. Nemogoce!
"Ne poskusaj me razumeti, samo ljubi me" dojemam, razumem in predelujem skozi nanizanko Bratje in sestre.
